Rehabilitacija po možganski kapi

Možganska kap je nevrološka bolezen možganskega žilja za katero so značilne motnje krvnega pretoka v možganih, ki imajo za posledico okvare možganskih celic. Predstavlja 3. najpomembnejši vzrok smrti in 1. vzrok invalidnosti v razvitem svetu.

Ločimo dejavnike na katere ne moremo vplivati, to so starost, spol in družinska obremenjenost ter na dejavnike na katere lahko vplivamo. To so bolezni in slabe razvade. V skupino bolezni spadajo visok krvni tlak, bolezni srca, zvišane maščobe v krvi (holesterol), sladkorna bolezen. V skupino razvad uvrščamo prekomerno telesno težo, telesno nedejavnost, kajenje, kronični alkoholizem in stres. Na bolezni lahko vplivamo z zgodnjim prepoznavanjem in zdravljenjem ter vztrajanju zdravljenja. Ravno tako lahko s prepoznavanjem dejavnikov tveganja spremenimo naš življenjski slog, in s tem zmanjšamo tveganje za možgansko kap.

Možgansko kap delimo na ishemično in hemoragično. Ishemična možganska kap, ki se pojavlja v 70-80% nastopi zaradi zmanjšanega pretoka krvi. Običajni vzrok je zapora možganske arterije s strdkom. Pri 60% je vzrok za ishemično možgansko kap arteroskleroza.

Možganske krvavitve so manj pogoste. Tu pride do razpoka žile in kri se razlije v možgane.

V mnogih primerih je možno povrniti zaradi kapi izpadle in omejene sposobnosti, vendar je to dolgotrajen proces, ki je nujno potreben za dvig kvalitete življenja prizadetega kot njegovih svojcev.

Nadaljevanje bolnišnične rehabilitacije poteka na domu, v domačem in varnem okolju.